Spremljajte naše praktične nasvete za vaš vrt. Za vas jih pripravljata Ana in Irena, naši vrtnarski strokovnjakinji.

DOBRI IN SLABI SOSEDI

Intenzivno vrtnarjenje prisega na kolobarjenje z vrtninami. Kolobarjenje se ravna po razdelitvi rastlin glede na njihovo zahtevnost po hranilih. Najbolj gnojno potrebujejo zeljnate rastline, krompir, kumare, buče, zelena, por, paradižnik, rabarbara… Zanje običajno že v jeseni močno gnojimo. Za njimi pridejo na isto mesto korenje, pesa, redkve, čebula, česen, solatnice, koleraba, špinača…Tem dodamo le rahel kompost. Tretje leto na to mesto sadimo stročnice in zelišča ter začimbe.

V biovrtu pa je sajenje drugačno. Ravna se po naravi, luninih ciklih in predvsem po zakonih »dobrih medsosedskih odnosov«. Vsaka rastlina si iz zemlje načrpa le snovi, ki jih potrebuje za svojo rast. S poznavanjem njihovih »prehrambenih navad« pridobimo posebno modrost čudežnega sveta narave, ki zna sama tako lepo poskrbeti za bogato in zdravo rast brez grobih in nespametnih posegov, ki jih vrtu delamo ljudje na silo.

Biovrt ima troje obvez. Prva zahteva, da je vrt, vse leto »pokrit«. Zemlja je v vsakem letnem času, tudi pozimi, posajena z vrtninami ali pa pokrita z zastirko iz organske mase. Druga zahteva, da v nobenem primeru ne uporabljamo umetnih gnojil in škropiv, ki bi porušila naravni red stvari v ekosistemu rastlin in živali, ki so sestavni del tega sistema. Tretja zahteva pa od biovrtnarja terja skrbno načrtovanje redosleda zasaditve vrtnin, tako da nobena kultura ne spodriva druge, ampak so si v vzajemno pomoč ter oporo.

Mešani nasadi vrtnin uspevajo bolje kakor velike grede ene same vrste. Tudi za razvoj bolezni in škodljivcev je tako manj ugodnih pogojev. Ob glavnih, počasi rastočih vrtninah sadimo hitreje rastoče. V isti vrsti tudi s pridom menjamo različno zelenjavo, ki si sledi med letom ali še v naslednjem. Pri tem pazimo, da si predvsem plodovke in korenovke ne sledijo v isti vrsti. Prostor med vrstami zastiramo, da zadržimo vlago v tleh in preprečimo morebiten izpodrinjajoč plevel.

Motovilec, solate in radič, ki je ostal na vrtu preko zime, so običajna naša prva spomladanska zelenjava. Kot »dobre sosede« jim damo cvetačo, zgodnje zelje, redkvico, grah ali nizek fižol ali pa rdečo peso.

Čebula se bo dobro počutila zraven neplezajočih bučk ali ob visokem fižolu preklarju. Za soseda ji je lahko tudi rdeča pesa, korenje ali jagode.

Česen je dober ob krompirju, najbolje pa se obnese med jagodami in vrtnicami, prav nič proti nima, če raste okoli sadnega drevja, kateremu česen prežene kup nadlog.

Fižoletam (nizki fižoli) so dober sosed redkev, repa, krompir, kumara, blitva, paradižnik, beluši ali rdeča pesa.

Preklar ima rad bližino solat, redkvice, špinače, bučk, kumar, zelene, brstičnega ohrovta ali listnatega poletnega zelja. Tudi repa mu je dober sosed.

Običajno je paprika najraje sama, vendar ji zaradi njene velike potrebe po vlagi dodamo pokrovne rastline kakršne so solate, špinača, blitva ali redkvice.

Tudi grah je bolj samotarski, razume pa se vseeno s solatami, redkvijo, kolerabico ali belušmi.

Por in korenje sta odlična soseda že zaradi korenskega škodljivca, ki jima je skupen, vendar ne isti. Por odganja korenjevo muho, korenje pa porovo. Korenje odganja tudi čebulno muho in ščiti belo ter črno redkev pred njunimi škodljivci. Por se dobro počuti tudi med kolerabo, jagodami in ob paradižniku.

H krompirju sadimo hren, fižolete, ohrovt, kumino in šetraj.

K paradižniku je dobro saditi kapusnice, saj odganjajo kapusovega belina, ki na njih naredi največjo škodo, pa tudi kolerabico, zeleno, baziliko ali kamilico.

Kapusnice so najbolje nameščene med paradižnikom in zeleno na eni strani, na drugi pa krompirjem in fižolom.

Repo sadimo k špinači, fižolu ali med solato. Ko poberemo solato, se repa lepo razvije po izpraznjenem prostoru, plezajoča špinača pa ji vzdržuje vlago.